Davčna obravnava uničenja zalog zaradi zaprtja dejavnosti po
odloku Vlade z vidika DDV in DDPO
Na Generalni finančni urad ste naslovili vprašanje, ki se
nanaša na pravilno davčno obravnavo uničenja zalog zaradi zaprtja dejavnosti po
odloku Vlade.
Navajate, da je bilo z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja
in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji nekaterim
dejavnostim prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno
potrošnikom. Podjetja, ki se ukvarjajo z gostinsko, frizersko, kozmetično, ipd.
dejavnostjo so morala zapreti vrata praktično čez noč, v zalogah pa je ostalo
hitro pokvarljivo blago (živila, pijača) in blago s kratkim rokom uporabe (npr.
kozmetični preparati, ipd.), ki ga bo treba zavreči in odpisati. Količina
odpisanega blaga bo najverjetneje višja od običajnega primanjkljaja, kot je
določen s Pravilniki o stopnjah običajnega odpisa blaga – kala.
Menite, da se odpis tega blaga šteje za primanjkljaj in uničenje nastalo zaradi višje sile in se skladno s 17. členom Pravilnika o
izvajanju ZDDV-1 ne šteje za dobavo blaga. Prav tako je odpis tega blaga davčno
priznan odhodek po 29, členu ZDDPO-2, saj je nastal zaradi izrednega dogodka -
prepovedi upravljanja dejavnosti po Odloku Vlade in nanj zavezanec ni imel
vpliva.
V nadaljevanju vam pojasnjujemo:
Z namenom, da se omeji gibanje prebivalstva in zaradi
zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 je bil sprejet Odlok o začasni
prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki
Sloveniji, s katerim se je nekaterim dejavnostim. kot so na primer nastanitvene
storitve, gostinske storitve, velnes storitve, kinematografske storitve,
kulturne storitve in storitve iger na srečo, prepovedalo ponujanje in
prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom. Posledično je na zalogah
ostalo tudi hitro pokvarljivo blago ali blago s kratkim rokom uporabe, ki ga je
treba zavreči in odpisati.
V skladu s prvim odstavkom 7 člena Zakona o davku na dodano
vrednost- ZDDV-1 se za dobavo blaga. opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba
blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za
zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev
V skladu s 17 členom Pravilnika o izvajanja Zakona o davku
na dodano vrednost - pravilnik se za dobavo blaga v skladu s 7. členom ZDDV-1
šteje tudi primanjkljaj blaga, razen primanjkljaja in uničenj. nastalih zaradi
višje sile.
Definicija »višje sile« v davčni zakonodaji ni opredeljena,
zato jo je treba razlagati v okviru pravnega standarda višje sile, kot je
določen v 153. členu Obligacijskega zakonika, po katerem je imetnik prost
odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven
stvari in njegovega učinka ni ga bilo pričakovati, se mu izogniti ali ga
odvrniti. Navedeno pomeni, da mora biti vzrok, ki naj bi pomenil višja silo,
zunaj dejavnosti, dogodek mora biti izreden, nepričakovan in nepredvidljiv.
Zaprtje dejavnosti kot posledica razglasitve epidemije se
šteje za višjo silo, saj gre za izreden in nepričakovan dogodek. Ali se določen
primanjkljaj blaga lahko šteje kot posledico te višje sile, pa je treba
ugotavljati v vsakem primeru posebej. Pri rešitvi vprašanja vzroka nastanka
primanjkljaja blaga je treba razlikovati med blagom, ki je bilo nabavljeno v
času, ko zaprtje dejavnosti zaradi epidemije še ni bilo odrejeno, ter tistim,
ki je bilo nabavljeno po vzpostavitvi tega stanja. Primanjkljaju (uničenju)
blaga, ki je bilo nabavljeno v času po zaprtju dejavnosti zaradi epidemije, bi
se davčni zavezanec ob potrebni skrbnosti lahko izognil.
Dodajamo še, da če davčni zavezanec hrano donira, se uporabi
38. člen pravilnika. Podrobnejša razlaga tega člena je navedena v pojasnilu, z
naslovom Spremembe zakonodaje na področju DDV, stran 54.
Drugi odstavek 29. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb - ZDDPO-2 določa, da so odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov,
odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
Skladno s tretjim odstavkom 29 člena ZDDPO-2, odhodki niso
skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni
dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi
dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi
izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih
izrednih in nepogostih dogodkov.
V konkretnem primeru odpis blaga predstavlja odhodke, ki so
nastali zaradi izrednih in nepogostih dogodkov (epidemija virusa COVID-19),
zato bodo ti odhodki tudi davčno priznani.
Pripravila
Andreja Obljubek,
